21 april 2024

UTRINKI S PREDAVANJA O PRVIH ZNAMKAH NA SVETU

Predavanje o prvih znamkah na svetu s primeri

 

 

 

 

 

 

 

 

V nedeljo, 21.4.2024, je mag. Boštjan Petauer FRPSL, zbranemu občinstvu predaval o prvih znamkah na svetu, tiskanih v tehniki linijske gravure (line engraved). V živo smo si lahko ogledali angleške znamke izdaj 1840, 1841, 1854, 1855, 1858 in 1870 iz predavateljeve zbirke in izvedeli marsikaj zanimivega.

Oče prve samolepilne poštne znamke uporabljene v javnem poštnem prometu je sir Rowland Hill. Prva znamka na svetu je bila v okviru velike poštne reforme v Veliki Britaniji izdana 1. maja 1840. V poštnem prometu je bila v uporabi od 6. maja 1840 do 31. maja 1901. Gravuro za tisk je izdelal graver Henry Cole.  

Nekaj primerkov znamk in pisem iz predavateljeve zasebne zbirke 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Znamka je črne barve, velikosti 18 x 24 mm in je veljala en peni (penny). Od tod tudi naziv "črni peni". Znamke so bile tiskane v polah po 240 znamk (12 vodoravnih x 20 navpičnih), kar je ustrezalo vrednosti enega funta (pound). Ena vrstica oz. 12 znamk je stala 1 šiling (shilling). Prve znamke so bile nezobčane (rezane). Za enotno ceno enega penija je bilo mogoče poslati pismo težko do pol unče (14 g) v kateri koli kraj v Združenem kraljestvu.

Znamke imajo v spodnjih dveh vogalih črkovne oznake v zgornjih dveh pa rozeto. Črke so postavljali glede na to, kakšen položaj ima znamka na poli. S tem so želeli preprečiti ponarejanje in povečati kontrolo nad prometom z znamkami. Prva znamka na poli ima oznako A-A, naslednja A-B, prva znamka vrstico nižje je označena z B-A, itd. Skupaj obstoja 12 plošč po 240 znamk ali skupaj 2.880 različnih znamk. 

Rekonstrukcija tiskarske plošče rdečega penija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Znamke so tiskali v ugledni londonski tiskarni Perkin, Bacon & Petch, ki še danes tiska britanske znamke in bankovce. Za tisk so izbrali najboljši papir, v katerega so za vsako znamko vtisnili še vodni znak oz. vodni žig.

Za žigosanje znamk so izdelali tudi poseben žig v obliki malteškega križa in pripravili posebno rdeče barvilo, saj se črno barvilo na črni znamki ni dobro videlo, pa še odstraniti ga je bilo mogoče s pomočjo kemikalij. Po obliki malteškega križa lahko strokovnjaki v nekaterih primerih določijo, v katerem kraju je bila znamka žigosana. Obstajajo tudi malteški križi v drugih barvah (oranžni, roza zeleni, itd), ki pa so zelo redki.

Menijo, da je bilo natisnjenih približno 68 milijonov primerkov prve znamke na svetu in strokovnjaki ocenjujejo, da jih je danes na svetu ohranjenih še kake 4 milijone.

Prikazane so bile tudi znamke za 2 penija v modri barvi. Naklada teh je bila nekaj čez 7 milijonov. Spoznali pa smo tudi službene znamke črne barve, ki imajo namesto rozet zgoraj črki V in R, kar pomeni Victoria Regina (kraljica Viktorija).

Črni peni je že leta 1841 nasledila znamka "rdeči peni" oz. Penny Red, na kateri se je bolje poznal odtis črnega malteškega križa oz. pozneje tudi drugih žigov. Po tem, ko je Henry Archer izdelal stroj za zobčanje znamk, so od januarja 1854 izdajali grebenasto zobčane znamke. Znamke so tudi oštevilčene s številko tiskarske plošče, kar je s pomočjo povečevalnega stekla mogoče videti na levem in desnem robu vsake znamke. Za razliko od prvih znamk "črni peni", so s črkovnimi oznakami označeni vsi štirje vogali znamke.

Za več podrobnosti si lahko preberete predavateljeve članke na temo prvih znamk nasvetu, objavljene v starejših številkah Nove Filatelije, ki so dostopne na spletni strani FZS.